Spletna stran uporablja piškotke za vašo boljšo spletno izkušnjo. Sprejmete piškotke?

Kaj imata skupnega Rubikova kocka in vaše zdravje?

Piše: Maja Dakskobler, dipl. kin.

Rubikova kocka je sestavljena iz 26 delov in je lahko v enem od 43.252.003.274.489.856.000 (približno 43 trilijonov) različnih položajev. Ne glede na to lahko vsako kocko rešimo v 20 potezah. Če bi vsako permutacijo Rubikove kocke položili eno za drugo, bi zasedle prostor dolg približno 216 svetlobnih let. Če pa bi jih položili druga ob drugo, bi pokrile Zemljo približno 256-krat.

V bistvu je 519.024.039.293.878.272.000 (približno 519 kvintilijonov) možnih postavitev vseh koščkov, ki sestavljajo kocko, vendar je s… 

Hmm, mi še sledite? :)
Verjetno se sprašujete, zakaj pišem o Rubikovi kocki in kaj ima le-ta skupnega z zdravjem na delovnem mestu, kajne?

14. in 15. maja je na Zdravniški zbornici Slovenije potekal 7. Mednarodni simpozij o zdravem življenjskem slogu, na katerem so predavali tudi strokovnjaki z najbolj uspešne ameriške klinike Mayo clinic, ZDA. Tema je bila letos usmerjena k programom promocije zdravja pri delu. 

V Sloveniji je konec letošnjega marca državni zbor sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018 - 2027, ki nas na prvi pogled navdaja z optimizmom in ob katerem lahko za trenutek pomislimo, da se bo zdravje zaposlenih v naši državi le lahko izboljšalo.

Pa je temu res tako? Ko sem si vzela nekaj trenutkov, da sem preletela ta slabih dvajset strani dolg dokument, mi je hitro postalo jasno, da je zadeva zelo ohlapna, bolj kot ne sama sebi namen in če ji kot delodajalec želiš zadostiti s čim manj truda, ti to tudi omogoča. 

Trenutni podatki kažejo, da programe promocije zdravja pri delu zaenkrat izvaja le 23% slovenskih podjetij. Na kak način za državo zaenkrat ni pomembno.

Slovenci smo delaven narod, delo je pri nas vrednota, vendar smo z njim močno obremenjeni. Podatki kažejo, da polovica zaposlenih v Sloveniji meni, da delo, ki ga opravljajo, povečuje tveganje za njihovo zdravje. Tretjina Slovencev gre zjutraj v službo s cmokom v grlu. Čez nekaj let bo vsak četrti delavec starejši od 55 let. Kaže se, da starejši kot so delavci, bolj pogoste so bolniške odsotnosti. Zato je nujno, da podjetja začnejo vlagati v zdravje svojih zaposlenih.

Se sprašujete zakaj? Človek v povprečju sedi skoraj 12 ur na dan, to pa na naše zdravje vpliva podobno kot kajenje ali prekomerna telesna teža. Da, prav ste prebrali in ne, nisem se zmotila! Te posledice se odražajo kot srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, debelost… in veste kaj, strokovnjaki pravijo, da bi 75 - 90 % bolezni srca in ožilja teoretično lahko preprečili.

V službi preživimo vsaj tretjino dneva, v resnici pa je vse več poklicev, kjer se deseturnemu delovniku težko izognemo. Torej služba zaseda kar velik del našega časa. Pomembno je, da se zavedamo, da zdravje in težave z njim niso kot obleka. Mirko na primer, ki se bori s sindromom kronične utrujenosti, je osamljen in vidno prekomerno težak, ne more te “obleke” odvreči, ko stopi skozi službeni vhod. Nosi jo s sabo poleg vseh delovnih nalog, ki ga čakajo vsak dan in postajajo čedalje težje.

Strokovnjaki predlagajo kar nekaj konkretnih in praktičnih resolucij za izvajanje različnih programov promocije zdravja pri delu. Ampak vsako delovno okolje je kot Rubikova kocka. Zajema skupino ljudi na različnih položajih, z različno zgodovino, izkušnjami, tipi osebnosti, itd. Možnih kombinacij je neskončno. Zato je zgraditi kvalitetno promocijo zdravja na delu in oblikovati program, da ne bo samo zadostil zakonskim zahtevam, ampak bo koristil vsem predvsem zaposlenim, zelo težko. 

Nedvomno se morajo spremembe začeti pri vrhu. In to s takšnim načinom razmišljanja kot pravi dr. Tušak: “Čas je, da začnemo razmišljati o človeških virih kot človeških potencialih”. 

Danes človek v podjetju ne predstavja več samo stroška, ampak je ob ustreznem zavedanju in vložku vodilnega kadra lahko tudi in predvsem investicija v prihodnost.

Človeški vir je edini, ki ni neposredno obnovljiv, zato je ključno, da ima podjetje zadovoljne zaposlene. Vodstveni kadri bi se morali truditi znotraj podjetja zgraditi ogranizacijsko kulturo zdravja in zadovoljstva. S programi, ki skrbijo za zdravje lahko organizacije v svoje okolje privabljajo najboljše kadre.

Naj bosta zdravje in zadovoljstvo vrednoti! Koristi takšne naložbe so lahko izjemne. Srečni zaposleni namreč:
  • v delo vložijo 180% več energije
  • so za 50% bolj motivirani
  • dosegajo za 30% boljše rezultate
  • k podjetju prispevajo 25% več napora in truda

Zagotovo pa brez sodelovanja zaposlenih ne gre! Lastna skrb za zdravje in samodisciplina sta zelo pomembni. Zavedati se moramo namreč, da je individualno obnašanje in delovanje tisto, ki v 40% vpliva na naše zdravje. Geni tukaj prispevajo slabo tretjino, socialni in okoljski faktorji pa le okrog 20%. 

V Fitnes Kliniki že vrsto let sodelujemo z različnimi podjetji in tako prispevamo k promociji zdravja na delovnem mestu. Pomembno je, da so storitve, ki jih svojim zaposlenim ponujate, kvalitetne in strokovne. 

Tako se lahko Rubikova kocka zdravja v vašem podjetju pravilno sestavi.