Spletna stran uporablja piškotke za vašo boljšo spletno izkušnjo. Sprejmete piškotke?

Kako živeti s stresom?

Piše: Maja Dakskobler, dipl. kin.

V preteklem tednu smo zaključili z drugim sklopom delavnic Živeti s stresom dr. Mateja Tuška. Za večino posameznikov je stres vsakdanji sopotnik, za marsikoga pa eden največjih sovražnikov. Človeka prizadene s tem, da mu odvzame veliko prepotrebne fizične in psihične energije. Uresničitev želje, da bi se stresu popolnoma izognili, je skoraj nemogoča. Kljub temu pa se lahko naučimo z njim spopadati in ga uspešno obvladovati, kar smo spoznali na preteklih delavnicah.
"Stres je v veliki meri kognitivna dimenzija. Vse je odvisno od tega, kako neko stvar vidimo – jo vidimo kot izziv ali kot problem, zaznamo dogodek z negativne strani in nas prevlada zaskrbljenost ali pogumno nadaljujemo," pravi dr. Tušak, ki nas je na delavnicah najprej popeljal skozi različne teoretske postavke o stresu. Spoznali smo, da je stres lahko tako negativen kot pozitiven, kakšni so stresorji, ki sprožijo stresno reakcijo in kako stres vpliva na našo samozavest.

Redni profesor dr. Matej Tušak na Fakulteti za šport predava občo psihologijo in psihologijo športa, na mnogih drugih slovenskih univerzah in fakultetah pa kot gostujoči predavatelj. Zagotovo je najbolj znan športni psiholog, ki je mnogim športnikom pomagal do vrhunskih rezultatov. Izkušnje, ki jih je dobil pri delu s športniki prenaša na ostale ljudi in v drugačna okolja.
"Stres se pojavi, ko se poruši ravnotežje med posameznikom in okolico. Človek pozna svoje sposobnosti, vendar od njega pričakuje(jo) več. Glavni vzrok nastanka stresa je napačna interpretacija okolja, kar privede do neprave aktivacije in negativnih misli. Dogodek ni stresen, dokler ga ne zaznamo z negativne strani. Negativne misli, ki vodijo k stresu, se ponavadi pokažejo v obliki zaskrbljenosti."
Ko je vsega prreveč in se ravnotežje popolnoma poruši, se lahko pojavi anksioznost, panični napadi ali sindrom stresne izgorelosti oz. burn-out sindrom. Učinke stresa lahko zmanjšamo na različne načine - z uporabo relaksacijskih tehnik kot so dihalne vaje, avtogeni trening, globoko sproščanje ali z uoprabo tehnike priprave na stresni dogodek.

"Spretnosti samoobvladovanja sodijo med najosnovnejše vrline socializiranega človeka. Le-te vplivajo tako na našo samozavest, komunikacijo z drugimi, upravljanje s stresom, procese (samo)motiviranja in doseganja osebnostne zrelosti. Niso podedovane, za razvoj učinkovitih samoregulacijskih spretnosti je potrebno ogromno sistematične vadbe in dela na sebi," še poudarja dr. Tušak, ki nam je v drugem delu delavnic predstavil široko paleto samoregulacijskih spretnosti.
Celostna obravnava ljudi, ki zahajajo k nami, je nekaj, k čemur v Fitnes Kliniki težimo. Področja kot so psihologija, fizioterapija, prehrana idr. imajo v življenju posameznika pomembno vlogo, zato si v naših prosotrih želimo še več takšnih vsebin. Ne pozabimo omeniti, da je tudi redna telesna aktivnost ena od učinkovitih metod za doseganje številnih ciljev. Pozitiven vpliv ima tudi na številna stanja, ki so posledica stresa. Več o tem pa v enem od prihajajočih prispevkov.