Spletna stran uporablja piškotke za vašo boljšo spletno izkušnjo. Sprejmete piškotke?

Naj bo celo leto kot september!

Natisni

Piše: Maja Dakskobler

V teh dneh veliko posedam ob oknu in razmišljam, kako sem se že čisto prilagodila na jesensko vreme - nogavice čez gležnje, spodnja majica, podložena jakna in zimska kapa v torbi za vsak slučaj. Sandali so že nekaj tednov spakirani v kovčku, da jih odpeljem na primorsko “kaščo”. 

Zdi se mi, kot da sem še včeraj skakala po strugi posoških rek in svoj obraz nastavljala soncu. Pa je že oktober. Zagotovo k občutku, da se moj čas premika s svetlobno hitrostjo, pripomore tudi natrpan urnik aktivnosti, ki smo jih v Fitnes Kliniki izvajali v preteklih mesecih. Da ne omenjam vseh, ki ste se po dopustniškem ležanju vrnili in polnite moj delavnik. :)

V septembru je bilo res lepo. 

Za začetek sem se v Rimskih Termah udeležila 2. poletne šole inštituta UDESIN. Le-ta je v sklopu komunikacijskih delavnic gostila tudi mojo Telo kot ključni element nastopa. Vedno mi je izziv, ko se znajdem med ljudmi, katerih primarno poslanstvo v življenju ni gibanje in skrb za svoje telo ter zase in samo zase. Poletna šola Udesin navadno gosti posameznike, ki ves ali pa vsaj del svojega časa namenjajo družbenemu aktivizmu in družbenim vprašanjem. 

Tako je bilo resnično zanimivo se z njimi pogovarjati o tem, kako je z razvojem intelekta naše vrste prišlo do upada motoričnih sposobnosti in zavedanja fizičnega telesa. Zanimivo je bilo odkrivati, v kolikšni meri lahko zaznavajo svojo fiziko. Danes namreč živimo v svetu, ki je poln različnih informacij in dražljajev, ti pa najpogosteje prihajajo iz okolice. Velikokrat nas zasičijo in preusmerjajo našo pozornost.

Če je informacij preveč, če si ne dopustimo izkusiti in izraziti čustev, če smo preobremenjeni in pod stresom, se v naših telesih napnejo določene mišice. Te mišične napetosti vplivajo na telesno držo in način, na kakršnega se posamezniki gibajo. Posledično se spremeni izgled, stuktura in odnos posameznika. Na delavnici smo si tako pogledali različne vrste dražljajev in kako le-ti vplivajo na zavedanje našega telesa.

Pretekli vikend pa smo se z Urško in Vidom udeležili nekoliko večjega dogodka, ki je potekal v Arboretumu Volčji Potok. MigiMigi dan - največja rekreacija na prostem tega leta je gostila tudi našo vadbo Funkcionalno telo. Odkrivali smo kopico mišic, za katere udeleženci niso niti vedeli, da jih imajo. Marsikatero mišico so obiskovalci včeraj prvič spoznali in jo začutili. Govorili smo o različnih deformacijah našega telesa, ki so posledica sedečega načina življenja in o metodah, s katerimi deformacije lahko odpravljamo ali blažimo. Predstavili smo princip našega dela, ki temelji na individualni obravnavi in na vzpodbujanju predvsem funcionalnega telesa.

Vedno se veselim novih stvari, še posebej ko spoznavam nove ljudi. Čas zaradi tega zagotovo hitreje steče. Hkrati pa se ob tem, ko se gibam med novimi obrazi vse prepogosto srečujem z dejstvom, da smo v današnjem času na svoja telesa popolnoma pozabili. Tukaj ne mislim na to, da naša telesa niso “lepih in pravilnih” oblik, ali da ne zmorejo dvigniti velikih bremen, ali da ne zmorejo narediti špage. Mislim na povezavo med našim umom in fizičnim aspektom. 

Na svoja telesa večinoma postanemo pozorni šele takrat, ko je z njimi kaj narobe - ko zbolimo ali se poškodujemo. Do takrat se redkokdaj zavemo, kako dovršen in zapleten mehanizem je to.

V upanju, da moje delo koristi pri dvigu lastnega zavedanja posameznika in družbene kolektivne zavesti, se veselim novih izzivov in obrazov. Naj bo letošnje leto kot september!