Spletna stran uporablja piškotke za vašo boljšo spletno izkušnjo. Sprejmete piškotke?

S telesno aktivnostjo nad stres

Natisni

Piše: Maja Dakskobler, dipl. kin.

Redna telesna aktivnost pozitivno vpliva na fiziološke dejavnike, ki so lahko negativno povezani z razvojem različnih kroničnih bolezni kot so srčno-žilne bolezni, diabetes, depresija idr. Številne študije kažejo, da je mentalno zdravje ljudi, ki so redno telesno aktivni, boljše. Predvsem pri ljudeh, ki se spopadajo z depresijo.

Spomladi sta se v naših prostorih odvili dve odlični delavnici s prof. dr. Matejem Tuškom. Spoznali smo nekaj načinov, s katerimi lahko zmanjšamo učinke stresa - relaksacijske tehnike (dihalne vaje, avtogeni trening, globoko sproščanje) in tehnike priprave na stresni dogodek.

Dr. Tušak pravi: ”Spretnosti samoobvladovanja sodijo med najosnovnejše vrline socializiranega človeka. Ker niso podedovane, je za njihov učinkovit razvoj potrebno ogromno sistematične vadbe in dela na sebi.” 

Na številna stanja, ki so posledica stresa, pa učinkovito vpliva tudi REDNA TELESNA AKTIVNOST.
Kako?

Akutni vpliv telesne aktivnosti na naše telo je približno tako kot vpliv stresne situacije. Telesna aktivnost torej aktivira naš fiziološki stresni sistem. Ker gre za zapleten in kompleksen proces, ostanimo pri osnovnih dejstvih, da telesna aktivnost povzroči sproščanje stresnih hormonov - kortizola, adrenalina in noradrenalina, kar povzroči povečanje srčnega utripa, krvnega tlaka ter žilnega upora. 

In zakaj bi bilo to dobro?

Dejstvo je, da se stresu v današnjem svetu ne moremo popolnoma izogniti. Lahko pa se na njega prilagodimo.

Če s telesno aktivnostjo pridno vstrajamo, se njen dolgotrajni/kronični vpliv kaže tako, da je enaka obremenitev čez čas lažje premagljiva. Torej, če danes s težavo odtečete 5 kilometrov, jih boste ob redni praksi, čez nekaj mesecev pretekli z lahkoto. Hkrati se vam bodo spremenili tudi fiziološki odzivi - med tekom vam srčni utrip in krvi tlak ne bosta več skokovito narasla, v mirovanju pa se bosta zmanjšala. Posledično se bo tudi izločanje stresnih hormonov znižalo. 

Lahko torej rečemo, da nam telesna aktivnost pomaga do “stresne kondicije”. :)

Odziv na situacijo je seveda pogojen tudi z našimi individualnimi izkušnjami, pričakovanji in aktivnostmi, ki jih izvajamo v danem trenutku. Kljub temu pa se telesno aktivni ljudje dokazano lažje spopadajo s psiho-socialnim stresom. Kot smo že zgoraj omenili, so takšni ljudje v “formi” in potrebujejo večji dražljaj, da se njihov stresni sistem prebudi. Tako so akcije ob izpostavljenosti stresu ter pričakovanja razpleta stresnega dogodka lažje pozitivna. Če smo sposobni pričakovati pozitivni razplet dogodka, nam to povzroči manjšo stresno reakcijo. In obratno.

Psihološka stabilnost, ki jo dosežemo s pomočjo telesne aktivnosti, se lahko razširi na več ravni posameznikovega življenja. Na dolgi rok lahko pozitivno vpliva na zmanjšanje stresa in boljšo življenjsko percepcijo. Zares ni pomembno, s katero vrsto telesne aktivnosti se ukvarjamo, ključno je le, da jo izvajamo redno.